Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu. Letno zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi možgansko kap, prezgodaj umre 17,9 milijona ljudi po vsem svetu.
Vzrokov za to je veliko, najpogostejši pa so nezdrav način življenja, kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak. Svetovni dan srca je vsako leto na 29. september. Letos ga bomo obeležili že dvajsetič, tudi v Sloveniji.
Svetovni dan srca nas poziva, da postanemo srčni junaki
Geslo letošnjega svetovnega dneva srca je Bodite junaki srca. Spodbuja nas, da si dajmo in izpolnimo obljube za zdravo srce.
Vsak srčni utrip je dragocen in skrbno ga varujmo. Izpolnimo obljube, ki si smo si jih ali si jih bomo zadali v dobro zdravja našega srca in zdravja srca naših najbližjih ter vseh, ki jim lahko pomagamo.
Te obljube so lahko:
- obljuba moji družini, da bomo hrano doma pripravljali na zdravju koristen način in se zdravo prehranjevali, da bomo v krogi družine skrbeli za zadostno telesno dejavnost in rekli NE kajenju
- obljuba našim otrokom, da jim bomo pomagali k večji telesni dejavnosti in da ne bi začeli kaditi
- obljuba zdravstvenih delavcev, da bodo spodbujali in pomagali ljudem pri odločitvi za prenehanje kajenja, za znižanje holesterola v krvi in jih osveščali glede vseh vzrokov za nastanek bolezni srca in ožilja.
Srčni junak Društva za zdravje srca in ožilja, prim. Boris Cibic, dr. med. je zgled za zdravo in dolgo življenje, ter svetovalec mnogim, ki se obrnejo nanj po pomoč pri reševanju zdravstvenih težav srca in ožilja
Nekaj preprostih sprememb je, ki omogočajo, da živimo dlje in bolje
- Zmanjšajmo količino zaužitih sladkih pijač in sadnih sokov ter raje izberimo vodo ali nesladkane pijače, omejimo količino zaužitih alkoholnih pijač v skladu z zdravstvenimi priporočili, zamenjajmo slaščice s sadjem in skušajmo zaužiti čimveč sadja in zelenjave, izogibajmo se predelanim in predpakiranim živilom, ki pogosto vsebujejo preveč soli, sladkorja in nezdravih maščob in si namesto tega doma si pripravimo zdrav obrok, ki ga lahko po potrebi tudi odnesemo s seboj na delo ali v šolo.
- Prizadevajmo si za najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti, vsaj petkrat na teden ali bodimo visoko intenzivno telesno dejavni vsaj 75 minut na teden (npr. 3 krat 25 min). Šteje tudi igre, hoja, gospodinjska opravila, ples! Povečajmo vsakodnevno telesno dejavnost – izberimo stopnice namesto dvigala ter hojo ali kolo namesto vožnje z avtomobilom ali avtobusom, telovadimo s prijatelji in družino – to nas bo spodbujalo in zabavalo!
- Ne pričnimo kaditi ali prenehajmo kaditi, če to že počnemo. V dveh letih po prenehanju kajenja se znatno zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni, v petnajstih letih po prenehanju kajenja pa je tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja znova enako tveganju kot pri nekadilcih. Tudi pasivno kajenje je lahko vzrok za nastanek bolezni srca pri nekadilcih. V primeru, da imamo težave s prenehanjem kajenja, poiščimo strokovno pomoč za to.
ALI VEŠ?
Visoka raven glukoze (krvnega sladkorja) v krvi lahko pomeni sladkorno bolezen. Bolezni srca in ožilja so največji vzrok smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Če visoke vsebnosti glukoze v krvi ne odkrijemo pravočasno in ne zdravimo kadar je to potrebno, lahko povečamo tudi tveganje za nastanek bolezni srca in možganske kapi.
ALI VEŠ?
Visok krvni tlak je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Pravimo mu “tihi ubijalec”, saj ga običajno ne spremljajo opozorilni znaki ali simptomi, zato se mnogi ljudje te težave ne zavedajo.
ALI VEŠ?
Obvladanost vedenjskih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja se po podatkih raziskave EUROASPIRE slabša (20 let, osrednjeslovenska regija). Najslabši so trendi prekomerne telesne teže in trebušne (visceralne) debelosti ter z njo povezani dejavniki tveganja za sladkorno bolezen, metabolični sindrom, aterogeno dislipidemijo, arterijsko hipertenzijo, srčno popuščanje). Po pogostnosti velja debelost za kajenjem za drugi odstranljivi vzrok prezgodnje umrljivosti pri odraslih.
